Maroška pravljica: Dogodivščine

Verjetno se sprašujete zakaj že nekaj časa ne pišem, ampak nam tako dogaja, da preprosto nimamo nič odvečnega časa. Komaj sledimo kateri dan v tednu je, ampak nam tudi to včasih ne uspeva.
Naj se vrnem nazaj v Marrakech. Turistična prestolnica nas je popolnoma prevzela. Po prvem večeru, ko smo še nekoliko zadržano spoznavali tukajšnji utrip smo se v naslednjih dnevih zopet popolnoma udomačili. Mesto je izjemno! Osrednji trg Jemma el fna je zvečer prava norišnica dogajanja, popolnoma drug svet, drug čas, ki ga težko dojameš. Kot sem že omenil je izredno veliko različnih ustvarjalcev, ki vsak po sebi ustvarja nek svoj majhen krog občudovalcev. Definitivno pa je najbolj fascinanten krog, v katerem je nekaj pevcev oz. glasbenikov, ki na "kitaro" in bobne pričarajo magično vzdušje druge dežele in kulture. Izredno barvit ritem in pritajena svetloba te poneseta v drug čas, v nek trans. V osrednjem delu so gostinci, ki te na prefinjen način vabijo v svoje klopi. Tako ob posrečeni ugotovitvi da smo slovani, izbezajo iz tebe državo in povejo nekaj dejstev o njej, npr. št. prebivalcev, da smo majhni, ime prestolnice, ... in ti naredijo varljiv občutek domačnosti. Ko pa te gostinec ogovori vsak večer, pa ugotoviš da so prefinjeno naštudirani teh fint. Prav tako lahko rečem za prodajalce sokov, največkrat pomarančnega. Med sabo se "tepejo" da bi prišel k njim na kozarec okusne osvežitve. Kar smo seveda preizkusili. Zanimivost trga, glede kulinarike, so tudi prodajalci polžev in prodajalci slaščic. Polže sva z Lukatom tudi preizkusila, Anja pa se je raje vzdržala :) Okus? Kar ok :) Večerno poležavanje na terasi z izbranimi slaščicami pa je bil naš vsakodnevni ritual.
Marrakech smo spoznali podolgem in počes. No, v bistvu smo spoznali samo medino, ki je ogromna. Okolica osrednjega trga je popolnoma turistična, že z nekaj hoje stran pa prideš v popolnoma drug svet. Ulice so natrpane z domačini, umazanija je večja, prav tako pa zelo izstopaš kot turist. Najbolj zanimiv del je severno od trga, kjer je ogromno trgovinic, ki prodajajo tipične maroške izdelke, torej od začimb, olj, čajnikov, rut, usnjenih izdelkov, .... do starin in živali. Utrip ulic je neverjeten! Začimbe so idilično zložene v stožčaste kupe, ob sprehodu te spremlja vonj tisoč in enih čajev. Le bežen pogled v katero izmed mnogih trgovinic ti odpre željo po obstanku, a te že trgovec "prijazno" povabi in ti "vsiljuje" izdelke. Samo barantanje je nuja in včasih že prav tečno. Torej, ko se nameniš kupiti nek izdelek, si izbereš trgovinico ki ga ponuja. Ogled je "brezplačen", ko pa vprašaš za ceno se pa začnejo "težave". Prvotna postavljena cena je nekajkrat večja od končne, ki jo dosežeš z jamranjem ali pa nakažeš svoj odhod. Če je tvoja cena spremenljiva za trgovca, ti jo sicer s težkim srcem sprejme, naredi mrki obraz, ampak še zmeraj te nategne. Nikakor pa ne smeš odditi, ker te trgovec pošlje nekam in ti zameri. Tako v osnovi. Po tem delu medine smo se sprehodili nekajkrat, a smo vseeno vsakič odkrili kaj novega. Težko bi opisal to barvitost ulic in obenem njihovo raznolikost. Podobnosti z medino iz Feza je težko iskati, ampak nas je Marrakech bolj navdušil.
Bližal se je konec našega prvega dela potovanja. Drugi del se je začel z najemom avtomobila. Imeli smo malenkost komplikacij, ampak se je na srečo vse uredilo. Prvi koraki v tukajšnji zmeden svet vozil je bil uspešen. Napaka je bila edino ta, da smo falili avtocesto in se peljali po stranski cestah. Počasneje ampak veliko bolj raznoliko! Pot nas je vodila do mesta Agadir. To je razmeroma mlado mesto, saj ga je večino porušil potres leta 1960 in je povsem na novo zgrajeno. Torej brez medine in veliko hotelov. Plaže so peščene, ampak nam jih ni uspelo obiskati. Kar pa je vrhunsko, je prenočišče! Hiša francoza je na voljo obiskovalcem v polnem obsegu. Tako imamo zopet obilen zajtrk, polno hišnih živali, ob večerih igramo biljard, vmes če je čas, pa posedamo na strehi. Kaj rabiš več? Agadir je v bistvu naše spalno mesto. Prvi dan smo se odpravili proti jugu na ogled znanih klifov iz peščenjakov. Na ta dan, pa so imeli povsod po državi (v bistvu povsod kjer so muslimanske države) praznik, ob katerem je vsaka družina zaklala ovco. Vse je bilo zaprto, na ulicah pa ni bilo žive duše. Tako smo to izkoristili in imeli vpogled v tržnice, ko na njih ni ljudi. Kar je prava redkost. Vse skupaj je delovalo kar malo zastrašujoče, saj smo videli na ulicah luže krvi, obenem pa so domačini pekli glave in druge dele ovac. Ves čas nas je spremljal vonj po zažganem mesu in roževini. V tem dnevu smo obiskali francosko trdnjavo iz začetkov prejšnjega stoletja, mesto, ki je biser Art deco stila gradnje in jasno same klife iz peščenjakov. Obenem se nam je uspelo tudi namočiti v Atlantiku!
Današnji dan pa smo si rezervirali za ogled mesta, ki se nahaja kar precej severno od našega prenočišča. Optimistično smo čas vožnje predvideli na dve uri, izkazalo pa se je da je bilo skupaj za 3,5h vožnje po izredno slikoviti panoramski cesti. Na poti smo spoznali tudi enega izmed najprej zastavljenih ciljev potovanja in to je ogled koz, ki plezajo po drevesu! Tukaj namreč rastejo agranova drevesa, ki edina nudijo zelene liste v dolgočasni in suhi pokrajini. Tako so koze primorane splezati na drevo oz se stegovati do najbližjih vej. Neverjetno za prebrati a kako resnično za videti :) Ves čas vožnje nas je spremljalo sonce, a ko smo prišli na cilj, je bila nizka oblačnost in turobno vzdušje. Vseeno smo izkoristili dan in uživali v mestu. Pot nazaj pa je bila naporna zaradi noči in megle.
Sedaj pa veselo igramo biljard! Jutri pa dolga pot v notranjost države do popolnega novega dela pokrajine.